Mutzyy

In prišel je dan, ki smo ga čakali vsi, ki sodelujemo na enem izmed slovenskih forumov, ki ga ne bom imenoval, da ne bi bil deležen kritik o neupravičenem reklamiranju....čeprav moram že kar na tem mestu povedati, da mi ni všeč, da so nekatere poker strani oziroma forumi nastrojeni proti drugim. Slovenija je pač permajhna, da bi se šli tovrstno konkurenco in bi bilo bolje, da bi pač vsi igralci bili nekako združeni in večji. Pa ne bom politiziral okrog tega, vrnimo se na naše srečeanje.

Že dopoldan smo se še z dvema kolegoma dobili v Celju in potem skupaj nadaljevali do Kala nad Hrastnikom, kjer se je vse dogajalo. Izstopili smo iz avtomobila in zaslišali ravno prav glasno glasbo, ki je prihajala iz koče, slišati je bilo tudi že žvenket žetonov, kar nam je potrdilo dejstvo, da smo na pravem koncu in pravi lokaciji. Stitski rok, predstavijanje, izmenjava besede ali dveh.... In v manj kot eni uri smo bili že pravi prijatelji, kot bi se poznali v živo že vrsto let. Hrane, pijače v izobilju, igralnih kart in žetonov tudi, prav tako igralcev, ki so bili voljni igrati. Karte so mi bile ta dan zelo naklonjene, kar pa ne morem reči za borovničke, ki so me spravile v tilt, še preden se je vse skupaj dobro začelo) Po klasičnem cool downu sem nadaljeval z igro in bolj se je svitalo jutro, večkrat sem porinil na mizo vse žetone, ki pa so zahvaljujoč boginji sreče vedno podvojeni priromali nazaj k meni... Igra je potekala v prijateljskem vzdušju in tudi kozarček ali dva preveč nista nobenemu od igralcev poglnala tistega negativnega adrenalina po žilah proti glavi, da bi prišlo do kakršnegakoli minimalnega incidenta.

Samo po sebi se ponuja dejstvo in obljuba, da bomo vse skupaj ponovili in da bodo naša srečanja postala tradicionalna.

Hvala Tone, za izvrstno roštiljado in ostalo pomoč, hvala Aleš, za trud in glavno breme, ki si ga prevzel pri organizaciji, saj si bil od animatorja, kuharja izvrstnega golaža do čistilke tako in drugače in hvala tebi, Joc, da si nas zbral v svojem ovčarskem hlevu, marsikateremu izmed nas s pomočjo freerolov pomagal povečati BR, nas učil HU igre in nam dajal s svojim ravnanjem dober zgled, kaj pomeni biti prijatelj in dober človek!
Vedno bom rad pokramljal z vami in se dobival na živih srečanjih, priatelji moji holdepmokerski!

Vzel sem si malo posta za igranje v prvi slovenski ligi), vendar sem se že pred mesecem dni odločil, da se bom vsekakor udeležil zadnjega kvalifikacijskega turnirja Zimske Pokernews lige in poskušal priigrati karto za finalni turnir.

Ko sem se včeraj vsedel za računalnik, sem bil trdno odločen, da dobim karto, čeprav sem na seznamu udeležencev videl precej imen, ki še tudi niso imeli karte, pa bi si jo verjetno bolj zaslužili kot jaz (Navigatore, Pikerpoker, Mojstermiha....)

Vendar, če se človek nekaj odloči, to tudi (poskuša) naredi.

Sprva ni kazalo nič kaj obetavno, saj sem zaigral že skoraj 1/3 svojega začetnega stacka. A vendarle sem s pomočjo sreče podvojil stack, ko sem z 99 klical all in vs AK. Nasprotnik na bordu ni dočalkal ase ali kralja in tako sem že lažje dihal z zdravim stackom za nizke limite. Potem se ni dogajalo nič posebnega, pri blindih 50/100 sem parkrat ukradel blinde in obranil svoje s pozicije BB in stack je narastel na okoli 4k. Kar naenkrat smo se znašli na finalni mizi, tam pa sem doživel prvi resni padec, ko sem iz pozne pozicije z AQ povišal 3 x BB, Bukev pa je zarinil all in in pokazal AA. Prišel sem na 1k stacka in še enkrat reskiral s parom 9, ki so mi prinesle podvojitev, oločilno pa sem se dvignil ko sem na poizkus predhodne kraje blindov zarinil all in s KK in pobral velik pot. Število udeležencev se je zmanjševalo in na koncu nas je ostalo še 6. Groovy24 in NeznanIGRALEC sta imela že karto za finale, ostali štirje pa še ne. Borba je bila ostra, čeprav smo vsi igrali zelo tight, le Groovy je spričo svojega stacka in neobremenjenosti zelo dobro kradel blinde. Sreča mi je bila nekako naklonjena in prišel sem do HU-ja, kjer sem sicer pravilno razbral, da Groovy ne drži v rokah kaj groznega, pravzaprav sem bil prepričan v to, da ima grablje in sem zato postflop zarinil all in. V roki je držal 39 in je flopnil trojko, jaz pač nič na svoj hand 9 10. Z rezultatom sem vsekakor zadovoljen, zmagal pa je boljši od mene, morda bi moral biti še kdo pred menoj a kaj, ko je sreča moj zvesti spremljevalec))

Je že tako, da tudi v naši bližini veliko ljudi igra poker. Beseda da besedo in hitro se najdejo sorodne duše. Imam sosede, ki vsi (predvsem sinovi) radi igrajo poker. Enkrat smo odigrali prijateljski turnir, kjer sem "seveda"zmagal. Zdaj, ko je čas počitnic, so si otroci namislili novi turnir, da pokažejo svoje znanje. Pa smo ga organizirali včeraj zvečer pri nas doma. Seveda sem se zavedal vloge favorita, ki je tudi v taki družbi kar težko breme.

Pa smo začeli z igro in igrali z dvigovanjem blindov vsakih 15 min. Ata sosed je bil že precej nabildan s pivom in je pač odstopil oziroma izpadel prvi. Vendar mularija se ni dala. Opazil sem, da so mulci napredovali od zadnjega našega srečanja. Seveda s pomočjo mojih nekaj skromnih nasvetov.

Kot predzadnji je izpadel moj sin, ki je sicer postal doberr igralec in mu večkrat zaupam igro na netu ko sem na S&G že in the money. Predvsem heads up je njegova specialiteta. Šele 13 let ima. Potem sem imel za opraviti še z dvema bratoma iz sosednje družine. Nekako rutinsko sem jih premagal in upravčil sloves favorita, čeprav moram priznati, da ni bilo lahko. Sošolec mojega sina se je izvrstno boril in v zadnjem handu me je celo krepko presenetil, ko s AQ ni povišal prvotne stave, po flopu pa je vrgel all in. Dolgo sem razmišljal in ga plačal z več žetoni s svojim 9 Q, ko je na flopu padla tudi devetica..... Čeprav sem dve karti malo trepetal - ne zaradi denarja, pač pa predvsem zaradi svojega slovesa, se je zame vse SREČNO izteklo. Zamislite si, da "pubec" zadane na turnu ali riverju..... Kaka sramota zame))

Tako pa sem še vedno upravičen, da učim "tamlade", jim dajem nasvete in nenazadnje, da me spoštujejo!

Saj ne vem, naj bom razočaran ali samo vesel, da sem odigral svoj prvi živi turnir? Cilje sem nekako izpolnil - nisem izpadel pred večerjo))

Glede na poročanje sem imel zelo težko mizo, pa še kart ni in ni hotelo biti. Najboljša dva henda sem držal v roki A9 in KT.

Priznati moram, da pravzaprav nisem dobil niti enega samega henda za mizo - kot da me ne bi bilo. Če me ne bi bilo, bi bilo še bolje, saj bi le plačal svoje blinde in ostal v igri še kako uro. Tako pa sem parkrat poizkušal vsaj izenačiti stave močnih nasprotnikov s pocket 8 in pocket 6 a je na flopu padla asa in igre je bilo zame v tistem hendu konec. Morda sem imel edino priložnost igrati KT, ko je eden izmed nasprotnikov višal 10 x BB, jaz pa v preflopu nisem hotel tvegati s temi kartami. Ko se je obrnil flop, mi je bilo hudičevo žal, saj bi flopnil dva para:(((( Morda bi me ta hend dvignil, opogumil in pripeljal kdo ve kam. Tako pa sem odigral turnirj pravzaprav brez pretiranega boja, mlačno in rezultatu primerno. Grem na internet iskat samozadoščenje in $ z obljubo, da to ni bil moj zadnji live........

Se spominjate stvari, ki ste jih naredili prvič? Stvari, ki so se vam zgodile prvič? Seveda! Človeku te stvari ostanejo za vedno, če se mu le ne izbriše spomin.) Prvi skrivaj pokajeni cigaret v sosedovem čebelnjaku, prvi gol, ki sem ga zabil za vaško moštvo, prvi pubertetniški poljub, trema, ko je mali Janez prvič obiskal kraljičino venero ob dveh preveč zvrnjenih kozarčkih... Se spominjate, ko ste s pocket asi limpali in po flopu ali turnu stavili all in - in seveda izgubili hand, ko vam je nasprotnik pokazal lestvico ali dva para v dvojkah in trojkah?

Jutri je tudi zame dan D. Prvič bom sedel za pravo pokeraško mizo in zaigral na pravem turnirju. Seveda smo igrali v mladosti razne oblike pokra (5 kart, odprti poker...) za vžigalice pa tudi kakšen dinar. Tudi Texas Holdem smo že igrali v živo s sosedi, prijatelji. Za kratek čas in pivo!

Toda jutri gre zares! Če bi mi kdo pred letom ali dvema dejal, da bom nekoč nastopal na pravem pokerskem turnirju, bi se mu smejal in ga morda celo ozmerjal z besedami: "Ti si nor!"
Vendar se bo to po nekem spletu okoliščin, zahvaljujoč Pokernewsu in njihovim akcijam, zgodilo.
Ob tej priložnosti se moram spomniti svojega pokojnega očeta, ki je bil profesor in ugleden možakar. Le kaj bi si mislil ob dejstvu da je sin pokeraš? No, saj ni tako hudo, kajne? S pokrom se ukvarjam ljubiteljsko a vendarle resno! Pri teh letih je pač to edina tekmovalna stvar, ki jo lahko konkurenčno počnem. Tekmujem pa rad. Vedno sem bil tekmovalen tip, hehe....

Kaj pričakujem jutri?
Da se ne bom preveč osramotil s kakim svojim dejanjem za mizo, da bo dealerka kaka dobra bejba, da bo večerja okusna in da mi bo čas v igralnici lepo minil, da se bom tega dogodka spominjal za vedno!
Ker pa sem tekmovalen tip pa seveda računam na zmago!!!!!))) No, vesel bom že, če bom zdržal do večerje in bodo izpadli pred mano kaki trije modeli, čeprav......, kot rečeno, računam........

Hvala Pokernewsu za možnost in priložnost!!

Izkušnje, izkušnje, izkušnje...... pa seveda prepotrebno teoretično znanje in na desettisoče odigranih handov te popelje k napredku. Ni pa to edino, kar je potrebno. Pomembna faktorja sta tudi občutki za mizo in prepotrebna samozavest. Ko VEŠ, da delaš prav (pa četudi kdaj narediš kaj narobe).

Zakaj to pripovedujem? Ker sem se zalotil pri svojem včerajšnjem primeru. Zalotil sem se, kako sem ostal miren ko mi je nekdo skrekal pocket AA. Ker vem, da je to poker in ker sem vedel, da sem hend odigral popolnoma pravilno.

Pred letom ali morda še pred šestimi meseci bi me tak hand spravil iz tira, v naslednji igri bi stavil še tisto malo denarja, ki bi mi ga ostalo, morda celo naredil rebuy in se spravil na nasprotnika, ki me je tako grdo skrekal..... in seveda še enkrat izgubil. Toda včeraj ne! Ostal sem miren, čestital nasprotniku, napravil rebuy in igral naprej, kot da se ni nič zgodilo. Poker je pač igra, kjer čisto vedno ne odloči zmagovalca najboljša kombinacija kart v roki. In to sem spoznal, tega se zavedam. Prav zaradi tega spoznanja mislim, da sem napravil korak naprej!! Od ovce do starejše ovce))

Poglejmo še včerajšnji hand:

nasprotnik na midle pozition viša 4 X BB in takoj sem ga nekako ocenil na visok par KK QQ ali JJ, vendar sem podvojil njegovo stavo s svojim AA.
-flop nič posebnega, rainbow 2-6-T, lestvice izključene, nasprotnik viša 4 x BB, višam 8 x BB nasprotnik pa all in in z veseljem sem porinil ves svoj denar v igro.
- turn nič posebnega za nobenega
- river......ja, river pa je bil prava poslastica - za mojega nasprotnika - Q.

Ampak nič zato, kot pravim je zato poker tudi vznemirljiv in adrenalinsko privlačen.Enkrat izgubiš, trikrat dobiš in to je to)))

Je že tako, da se tudi v Pokru učimo iz dneva v dan. Prebiramo razno literaturo in seveda vse to dopolnjujemo s tako imenovano kilometrino (praktično igranje turnirjev) pa seveda z diskusijo na raznih forumih. In moram reči, da je prav diskusija ena izmed najbolj pomembnih stvari, saj te prijatelji in znanci opozarjajo na napake, ki jih narediš v marsikateri igri.

Tudi meni se je dogajalo, da sem bil skritiziran na forumu, ko sem predočil kak svoj hand - ne glede na to ali sem ga zmagal ali izgubil. Tu, na skrivnem mestu priznam, da imajo tisti, ki zagovarjajo tudi in predvsem matematično osnovo za udeležbo v potu oziroma za stavljenje ali ne stavljenje - popolnoma prav. Eden izmed teh je gotovo naš PikerPoker, ki k pokru pristopa povsem pravilno....seveda to velja predvsem za online poker, kjer je težje ali skoraj nemogoče razbrati karte nasprotnikov, glede na čustva in druge pokazatelje, ki so pri živem pokru še kako razvidni.

Odločil sem se, da malce menjam svojo igro in igram čim manj na srečo. Seveda na vsakem turnirju določena količina sreče mora obstajati, če hočeš obstati na vrhu. Ravno tako je tudi z nesrečo oziroma z bad beati.

No, sicer ne vem, koliko sem spremenil sam pri sebi, vendar včeraj in danes sta mi uspela dva kaskaderska pohoda. Na turnirjih z 2500 in 1500 igralci - freeroll sem obakrat pristal med simboličnimi nagradami; v prvem primeru na 76 mestu, v drugem pa na 21. mestu.

Bomo videli, kako bo šlo, ko bom igral na turnirjih, kjer je treba plačati pristopnino oziroma tudi na finalnem turnirju slovenske lige.....

Nekje na forumu pod rubriko Kako se pobrati iz nule sem prebral zanimiv post in kliknil tudi na priporočen link, v katerem eden izmed igralcev svetovnega slovesa govori o tem, kako je/bo iz 5 $ naredil bankrol 10.000 $. Podatek, da je gradil svoj bankrol iz 5 na 100 $ kar devet mesecev, me je pravzaprav zelo vzpodbudil in opogumil pri mojem igranju. Sam sem namreč taval v rahlem povečevanju bankrola, vendar se mi je vse skupaj zdelo prepočasi. Ko pa sem prebral omenjeni članek pa.........

Na http://www.pokercs.com, kjer igram, sem se odločil, da spraznim account na 14$ in poizkusim z enakim podvigom. Povečati bankrol vsaj nekje na 1.000 $, saj se je potrebno zavedati, da nisem profesionalec. Od prvega aprila (magični datum) dalje bom preizkusil, koliko se da zaslužiti v enem letu. Igram samo S&G in še kakšen multitable z nizkim buy-in-om, ki ga bom na velikost bankrola seveda povečeval. I'll be in touch!

Evo tkole je blo...long time ago.....

Cash igra 0,10-0,25 $ za mizo sem priigral že 40 ˘(sem mali cash igralec).. V roko dobim par šestic in čekiram, igralec za mano poviša na 0,50 ˘. Dva še call-ata ostali odpadejo....Obrne se krasen flop 6,3,3. Čekiram, misleč da bom itak tudi po riverju najmočnejši in čakam....igralec ki je v preflopu višal, poviša na 2 ˘. Pa kaj če ima tudi v roki trojko......enačim....ostali odpadejo.....Na turnu pade 5 in čekiram, nasprotnik pa viša za 5 ˘in potem moj bad bet....ALL IN, ki ga je nasprotnik gladko izenačil. In mrak mi je padel na oči, ko sem v njegovih kartah prepoznal dve trojki, ki sta mi ostali v trajnem spominu in ki me spremljata še dandanes...pol leta od tega približno. Bad bet or bad luck????