Home challenge league

Je že tako, da tudi v naši bližini veliko ljudi igra poker. Beseda da besedo in hitro se najdejo sorodne duše. Imam sosede, ki vsi (predvsem sinovi) radi igrajo poker. Enkrat smo odigrali prijateljski turnir, kjer sem "seveda"zmagal. Zdaj, ko je čas počitnic, so si otroci namislili novi turnir, da pokažejo svoje znanje. Pa smo ga organizirali včeraj zvečer pri nas doma. Seveda sem se zavedal vloge favorita, ki je tudi v taki družbi kar težko breme.

Pa smo začeli z igro in igrali z dvigovanjem blindov vsakih 15 min. Ata sosed je bil že precej nabildan s pivom in je pač odstopil oziroma izpadel prvi. Vendar mularija se ni dala. Opazil sem, da so mulci napredovali od zadnjega našega srečanja. Seveda s pomočjo mojih nekaj skromnih nasvetov.

Kot predzadnji je izpadel moj sin, ki je sicer postal doberr igralec in mu večkrat zaupam igro na netu ko sem na S&G že in the money. Predvsem heads up je njegova specialiteta. Šele 13 let ima. Potem sem imel za opraviti še z dvema bratoma iz sosednje družine. Nekako rutinsko sem jih premagal in upravčil sloves favorita, čeprav moram priznati, da ni bilo lahko. Sošolec mojega sina se je izvrstno boril in v zadnjem handu me je celo krepko presenetil, ko s AQ ni povišal prvotne stave, po flopu pa je vrgel all in. Dolgo sem razmišljal in ga plačal z več žetoni s svojim 9 Q, ko je na flopu padla tudi devetica..... Čeprav sem dve karti malo trepetal - ne zaradi denarja, pač pa predvsem zaradi svojega slovesa, se je zame vse SREČNO izteklo. Zamislite si, da "pubec" zadane na turnu ali riverju..... Kaka sramota zame))

Tako pa sem še vedno upravičen, da učim "tamlade", jim dajem nasvete in nenazadnje, da me spoštujejo!