Nismo še niti na polovici dirke

Formule 1 po Schumacherjevi upokojitvi skorajda ne spremljam več. Mnenja sem, da so dirke postale nezanimive za povprečnega gledalca, ki motošporta ne pozna v detajle in ni fanatični privrženec ene izmed ekip. A o tem kdaj drugič, kje drugje. Preidimo raje na poker. Ko sem po nedeljskem kosilu skozi priprte oči (renčanje bolidov je kljub vsemu še vedno ena boljših uspavank) gledal veliko nagrado Madžarske, mi je sama od sebe na misel prišla analogija med formulo 1 in pokrom.
Felipe Massa je odpeljal fantastično dirko. Z odličnim štartom je iz tretjega mesta takoj zavzel vodstvo, nato z dobro vožnjo nabiral prednost, moštvo je brez napake izpeljalo taktiko dveh postankov in vse je kazalo na to, da bo Brazilec prišel do zmage, ko mu je tri (3!) kroge pred koncem nenadoma odpovedal motor in svoj bolid je moral parkirati ob pisti. Ko je izstopal iz bolida, je bilo tudi skozi ekran in njegovo čelado čutiti razočaranje in agonijo nad popolno nemočjo, ampak Massa je počasi vstal iz dirkalnika, nataknil volan nazaj na svoje mesto, se zahvalil mehaniku, ki mu je pomagal čez ograjo in odšel v garaže. Prav ta njegova mirnost me je napeljala na poker, saj je ravno to ena izmed glavnih vrlin, ki jih potrebuje dober pokeraš, sploh turnirski igralec.
Kolikokrat se zgodi, da odlično začneš turnir, 'zaštekaš' mizo, hitro podvojiš čipe in nato z dobro igro počasi melješ nasprotnike. Potem pa sledi obdobje malo slabših handov, blindi se višajo, ampak na srečo ravno v prelomnih trenutkih dobiš dober hand, recimo KK. Z nasprotnikom pred flopom zarineta vse čipe na sredino, on pokaže manjši par, ampak glej ga zlomka, ujame eno izmed dveh kart, ki te pokopljeta in pošljeta domov. In to je to. Game over. Please come again. Tri, štiri ure garanja igranja gredo v nič. Tako kot je Massa odpeljal popolno dirko, tako ti odigraš popoln turnir, ampak na koncu preprosto zmanjka sreče.
In tu se ustvarja tista razlika med vrhunskimi in povprečnimi igralci. Dober voznik formule turnirski igralec se mora zavedati, da je bila to le ena izmed dirk turnirjev. Če vsakič odpelješ odigraš brez napak, oziroma optimalno glede na dane razmere, bo uspeh slej ali prej sledil. Če citiram Phaedrusa, rimskega pisca basni: "Potrpežljivost je trpka, a nje sadovi so sladki."

Sledeča vprašanja si po vrsti zastavite vsakič, ko izpadete iz turnirja, ne glede na to če ste bili v denarju ali ne:

1.) Sem turnir po prvi oceni odigral dobro?
2.) Sem si uspešno ustvaril okvirno mnenje o večini nasprotnikov za mizo?
3.) Sem imel zelo dobro sliko o igralcih neposredno na moji levi in desni?
4.) Sem nenehno spremljal razmerje med velikostjo mojega stacka in blindi?
5.) Sem uspešno in pravočasno prilagajal igro glede na zgornje dejavnike?
6.) Sem ključne hande odigral optimalno?
7.) Sem po odgovoru na zgornja vprašanja še vedno mnenja, da sem turnir v celoti odigral optimalno?

Če ste sedemkrat odgovorili z 'da', potem ni kaj razmišljati. Pozabite na ta turnir, poiščite naslednjega, ki ustreza vaši igri in bankrollu, ter poizkusite ponovno. Za vsak 'ne' pa je rešitev še bolj enostavna - potrudite se, da ga prihodnjič ne bo.